Potem, ko je kvas opravil svoje delo, prebavil sladkor, za sabo pa pustil alkohol, CO2 in nekaj okusa, sem v fermentatorju spustil temperaturo na 8°C. Neprijeten hlad, ki ga kvasovke zgornega vrenja ne ljubijo preveč, jih da vedeti, da je čas za počitek. Tako bodo še tiste, najbolj vstrajne celice počasi potonile na dno in se spravile k počitku. Za sabo bo povlekle še razne trde snovi, ki blodijo po pivini in pivo se bo počasi zbistrilo. To pa lahko traja kar nekaj tednov. Velike pivovarne uporabljajo za ta namen filtre ali pa centrifugo, s katero odstranijo kvasovke. Vendar morajo potem, za fermentacijo v steklenicah, katere namen je ustvariti CO2 mehurčke in peno, poleg sladkorja, dodati še kolonijo svežih kvasovk. Ker domači varilci običajno nismo tako striktni in niti nimamo na razpolago vseh tehničnih zmogljivosti komercijalnih pivovarn, bo nekajtenesko ležanje piva, kar dovolj. Vendarle ni naš cilj odstraniti čisto vseh kvasovk, saj jih nekaj potrebujemo, da bodo povrele sladkor v steklenicah. Za nas, ki nimamo pivovarne v vsakodnevnem pogonu, bi predstaljala vzgoja kvasa za steklenice še dodaten strošek. Kvas za fermentacijo v stroškovniku 20 litrske kuhe, seveda odvisno od stila piva, že itak predstavlja okoli tretjino cene!
Med tem časom, ko vsi skupaj čakamo, da se bo v posodi za vrenje zgodilo to, kar pričakujemo, seveda ob razmišlanju o naslednjih varilskih podvigih, odpremo eno flaško in jo počasi, uživaško srebamo ob ogledu tegale dokumentarnega filma. Po ogledu bo vsakomur jasno, da bi bil svet brez te izredne pijače povsem drugačen!
Prijeten ogled!
http://www.youtube.com/watch?v=PdwYjFnFoJU
No comments:
Post a Comment