SMASH test

SMASH je zelo enostavno pivo, ki je na voljo takoj, ko sladkor povre in se CO2 raztopi v pivu. Načeloma to traja od 3  do 10 dni, odvisno od temperature prostora, kjer je bilo pivo shranjeno. 

Tokrat sem bil še posebaj neučakan, saj sem prvič pospravil kanister za drugo fermentacijo v hladilnik. To pomeni, da se je kvas pri nizki temperaturi v večji meri, kot običajno, vlegel na dno in ga je torej v pivu ostalo zelo malo, to pa lahko predstavlja težavo pri flaširanju, saj kljub zadostni količini dodanega sladkorja, kvasovke ne bi mogle ustvariti zadosti mehurčkov, da bi lahko uživali v prijetnem in osvežilnem pivu.  Zato izkušeni pivovarji, še posebaj tisti, ki pivo pred flašranjem tudi filtrirajo ali centrifugirajo,  dodajo svež kvas in ta zagotovi užitek ob prijetnem božanju igrivih mehurčkov, ko se dričajo po osušenem grlu.

Četrti dan je odletel prvi zamašek in ob zvoku "ttts!" sem bil pomirjen. Iz ohlajene steklenice se je zaslišal tisti značilen kratek sik, ki odtehta vse muke in skrbi. Bojazen, de je ostalo v pivini premalo kvasa, se je hitro prelevila v pomirjajoče zadovoljstvo. Ko je zlatorumena tekočina oblila z mrzlo vodo oplaknjen kozarec, so živahni mehurčki zasijali v svetlobi, ki se je lomila skozi steklo kozarca. 

Svetla, pšeničan barva je bolj značilna za pivo tipa Pils, kot Ale, vendar je to vse, kar zmore slad Pilsner. Ta je sicer osnovni slad za Pilse in belgijske pive Dubbel in Tripel...pa verjetno še katere in je hkrati najsvetlejši od vseh sladov, ki se uporabljajo za izdelavo piva. 

Glede na to, da pivo ni filtrirano, je bistrost presenetljiva, kar še bolj spominja na pils. Bistrost je posledica namakanja slada pri 50°C (protein rest), kjer pri tej temperaturi encimi obdelajo določene proteine, ki povzročajo motnost, pa tudi počivanje piva pri nizki temperaturi sekundarne fermentacije, ki ima podoben učinek kot omenjena temperatura.

Ob globokem vdihu se je subtilen vonj slada zvalil skozi odprte nosnice proti receptorjem vonja, za njim pa se je živahno prikotalil zeliščni vonj hmelja Aurora. 

Tako kot barva, tudi okus ohlajenega piva močno spominja na nevtralen okus pilsa, grenčica Aurore se pojavi hitro za sladom in prav tako hitro ponikne v prijeten zeliščni podokus. Pri nekoliko višji temperaturi, pa pride okus slada malenkost bolj do izraza.

 Na splošno je pivo dokaj nevralno, brez pretirano izrazitega okusa in ob relativno nizki stopnji alkohola (ABV 4,7%), kot nalašč za žejo. Verjetno sem malo zgrešil letni čas, a po nekajurnem požiranju kilometrov s kolesom, bo ravno tako sedel. Imena zanj se še nisem spomnil, nick Kolesar pa bo prav gotovo ostal.

Nekaj nevtralnih okuševalcev, ki se na to pijačo niti kaj dosti ne spoznajo in so vajeni izključno izdelkov velikih industrijskih znamk, so bili z okusom tega piva kar zadovoljni. Verjetno ravno zato, ker blaga aroma in ne preveč okusa sledi trendu svetovnih pivovaren, ki želijo ustvariti pivo za čim širši spekter konzumentov, to pa je običajo pivo brez okusa. Ta logika je seveda voda na mlin nam, domačin pivovarjem in tistim, ki jim je uspelo iz domače kuhinje presedlati v mikro obrate, ti pa nas zalagajo z bogato paleto izdelkov bogatih okusov.