PR

Včasih so rekli, da se lastna hvala pod mizo vala. Ampak, časi so se spremenili in danes, v poplavi vseh mogočih informacij, te pretirana skromnost mimo grede posrka v  kakšno črno luknjo in izpljune nekje na obrobje vsesplošnega zanimanja. Zato en takle spodaj natisnjeni PiaRček ne more škodit. 

Btw - do sedaj nisem imel navade, da bi po končani fermentaciji pretočil pivo v čist fermentator in ga pustil v njem zoreti še teden ali dva. Predvsem zato, ker nisem imel prostora, niti posoda za ta namen. 

No, nazadnje, ko sem se sprahajal po “železnini“ in občudoval najnovejše modele ročnega orodja, medtem ko sem čakal ženo, ki se je sukala med novimi kolekcijami jesen-zima, tam pri sosedih, sem se kar na enkrat znašel na oddelku s palstično robo in zagledal en prikupen 20 litrski kanistrček, ki bi na oko, ravno pasal v moj vhladilnik. 

Potem sva se srečala na vogalu, nekaj ulic naprej. Ona s polnimi vrečkami, jaz pa s plastično kanto. 

Torej...namen tega pretakanja je, da se odstrani kvas, ki v principu ni škodljiv, potem ko konča s prebavo sladkorja, saj se večinoma sam odstrani, ko se vsede na dno. Problem lahko nastane, če se začnejo odmrle celice razkrajati in lahko pustijo v pivu neprijeten vonj inokus. Za tako nesrečo pa ga je potrebno pustiti kar nekaj časa na kvasu (po mojih iskušnjah niti en mesec, pri razmeroma neugudnih 27°C ni dovolj), a se kljub temu večino pivovarjev odloča pretočiti pivo v drugo posodo. Pri uporabi koničnih fermentatorjev je to bolj enostavno, saj je posoda oblikovana tako, da je na dnu lijak z ventilom, skozi katerega se vsedli kvas spusti ven iz posode, čisto pivo pa potem zori v njej še naprej. Jaz sem se zadovoljil s plastičnim kanistrom.

Tako, pivo je sedaj na čistem. Zmeril sem specifično gostoto (final gravity), ki znaša  FG 1.014 in glede na začetno (original gravity) OG 1.050, je alkoholna stopnja (ABV) 4,7% pričakovana in attenuation, ki znaša 71% tudi. Podatek Attenuation (ki ga ne znam ustrezno prevesti - naj mi kdo pomaga) je pomemben podatek pri nadzoru procesa in se izračuna iz OG in FG. Ta pove, koliko sladkorja je uspelo kvasu predelati. To pa je odvisno od mnogih faktorjev, kot npr. od tipa kvasa, slada, oziroma kombinacij (recepta), temperatur namakanja (mashing - drozganje, kot se menda reče slovensko), kjer se dolge sladkorne verige cepijo na krajše, kot pa vemo, kvas predela z lahkoto samo monosaharide in disaharide, pri polisaharidih pa večini že zmanjka apetita. Izjeme seveda obstajajo, v principu pa so kvasovke spodnega vrenja bolj požrešne, saj napadajo tudi polisaharide, zaradi nižjih temperatur vrenja pa so bolj počasne.

Ok, po planu naj bi ta teden flaširal in če bo ostalo še kaj časa, se bom lotil novega recepta. Glede na to, da je jesen tu in novo leto ni več tako daleč, bo na vrsti ena bolj praznična varijanta Brown Alea, tako imenovan Christmas Ale.

Pa, na zdravje!