Tajnik #3522

Dan, ko se bomo za nekaj časa poslovili od kaotičnega Rima in se odpravili v zasneženo domovino, je vse bližje. Že vidim, kako bo avto spet premajhen, ko bodo, kljub trugi na strehi, do stropa natrpane vse luknje. Odkar si je nežnejši del posadke omislil še psico, je to samo še en problem več. Tri na enega...gulp :-I Tokrat bo gostota v kabini še posebaj visoka, saj se v skladišču popularne pivovarne BrewBite kopičijo zaloge in del njih se bo gotovo peljal z nami na dopust. 

Božični Ljubeči Pogled že nekaj časa počiva in se medi, belgijski Ale, ki mu je pripadlo ime Hit Me Gently, je pred petimi dnevi končal v steklenicah (ravno danes sem za pokušino odprl prvo), trenutno pa fermentira belgijski Dubbel, ki še nima imena. In o njem bi tokrat rad povedal nekaj več. Če lahko samo še za ped podaljšam odstavek, bi še dodal, da imam v planu, še pred velikim ukrcavanjem in selitvi na sever, za smučarsko odpravo, ki sledi na začetku februarja, zvariti eno dozo tipa ameriški Rjavi Ale (Brown Ale), za katerega pa še nisem spesnil recepta in se tudi še nisem odločil, s čim bi ovekovečil to posebno polnitev. V igri je slabo kilo gabrskih češenj, ki jih je posušil moj fotr in kjer se v tankem ovoju okrog peške, skriva neverjetna aroma in nekaj sladkorja, ki bi na rjavčku zagotovo pustila svoje pečat ali pa mogoče kilski blok črne čokolade, ki bi verjetno prav tako sedla med tiste vršace Dolomitov.

Kot sem že rekel, zadaj za mojim hrbtom, v pisarni pod mizo, fermentira belgijski dvojček. Če je verjeti pivovarski vehi (air lock), pripravi, ki onemogoča vdor bakterij v posodo, omogoča pa, da se CO2, ki je nekakšen kvasov prdec, nemoteno izmuzne ven, je vrenje že končano ali pa je tik pred tem. Načeloma se to ugotovi tako, da se nekaj dni zapored meri SG (specific gravity) in če se ta ne spremeni, pomeni, da je kvasu že zmanjkalo sladkorja, ki ga je sposoben predelati in je igre konec. Ker pa se pri vsakem odpiranju posode poveča možnost okužbe, pustim stati pivo na kvasu še vsaj dva tedna, potem pa ga pretočim v čisto posodo in še en do dva tedna počiva v hladilniku, nato pa roma v flaše. Tokrat bodo ti postanki malo krajši, saj mora pred odhodom povreti še sladkor v steklenicah, da se bo na silvestrovi veselici perček lepo zapenil.

Tale zvarek je že starejšega datuma, ki je že zdavnaj odšel po grlu in o njem pričajo samo še 

fotke. Seveda bo čez nekaj mesecev, ko pride sezona, spet na vrsti. 

Pivovarske zgodbe se vseskozi vrtijo okoli kvasa. Drozganje (mashing) je nekako predvidljivo. Gre za to, da je sistem postopkov, ki si sledijo zgrajen in se ga je treba držati, kar se da natančno. Je neke vrste rutinsko opravilo, ki seveda zahteva veliko znanja in izkušenj, pa vendar je to neke vrste mehaničen postopek. Vse drugače pa je s  kvasom, ki je živ orgnizem in se ne ozira na naše želje. Lahko mu le sledimo in mu poskušamo omogočiti idealne pogoje, da bo opravil svoje delo in nas rezveselil z rezultatom. Čeprav so odzivi kvasa na spremembe, bolj ali manj znani, se lahko včasih odzove tudi nepredvidljivo.

Ko sem konec novembra pripravljal starter in o tem razpredal v blogu Erupcija, sem bil prepričan, da je bil vzrok prezgodnjega izliva, prevelika doza vitaminov in mineralov, ki kot prehranski dodatek pomagajo kvasu, da se razvije v zdrav organizem. Potem, ko mi je večkrat ušel na plano in se razlil po tleh, nisem več vedel, koliko zdravih celic je šesploh ostalo v erlenmajerici in ali se ni mogoče med kvas urinila kakšna bakterija, ki bi pokvarila užitek. V zadnjem trenutku sem se odločil, da bom za Santa's LL uporabil suhi kvas, ki kot prva pomoč čaka v hladilniku ravno za take primere, in bom tega uporabil za kakšen manj zahteven zvarek. Kot se je kasneje izkazalo, je kvas stojično prestal avanturo in kasneje korektno opravil svojo nalogo pri zvarku Hit Me Gently. 

Kljub vsemu, mi ni dalo miru in sem za planirani Dubbel še enkrat nabavil enak kvas. To je izdelek laboratorija Wyeast in se imenuje Belgian Arennes #3522, za katerega pravijo, da zna narediti izvrstno, bistro pivo, s prijetnim sadnim in nekoliko pikantnim okusom. Ko pa sem prerešetal nekaj forumov sem prišel do spoznanja, da ima tudi eno zanimivo značilnost in ta je, da je zelo živahen. Rad se razbohoti bolj, kot je običaj pri drugih kvasih in ga je zaradi tega pametno vzgajati v večjih posodah. In torej tu je vzrok vseh težav, ki so se pojavile že prvič in tudi sedaj, pri varjenju dvojčka.

Ko se je starter vtrel na mešalniku, sem bil zato še posebaj pozoren. Ko se začnejo celice množiti, se to dogaja relativno hitro. Po kakšno uro dolgem nespremenjenem stanju, so se kar naenkrat začele na površini nabirati penice in v pol ure so se že grozeče vzpenjale proti vrhu steklene laboraturijske bučke. Potem sem kar dobršen del dneva ugašal in zopet prižigal mešalni, dokler se ni proti večeru reakcija toliko umirila, da je bila obvladljiva. Naslednej jutro sem postavil posodo v hladilnik, kjer se je kvas umiril in spravila v stanje mirovanja. 

Naslednjega dne zvečer je zazvonil rdeči telefon. Enkra, dvakrat, trikrat je pozvonilo...driiing...driiing...driiing,  ko so se izza vrat, iz daljave dolgega hodnika slišali hitri koraki. Postajali so vse glasnejši in že oglušajoče glasni, ko so se naposled,  z grobim udarcem po kljuki, odprla vrata. Čato je pograbil slušalko, ravno ko je hotel zvonec še enkrat nesramno glasno zatuliti edino kar zna. Uspelo mu je izdahniti samo še drii..., potem pa je tisti zadnji i počasi odlebdel skozi gost zatohel zrak tajnega štaba tajne pivovarske združbe in se naposled izgubil v globinah težkih žametnih zaves, ki so kot goba vsrkavale tajne pogovore skrivnostnih varilcev. Padla je komanda iz samega vrha in ardennaški tajni agent #3522, tako imenovani tajnik,  je dobila nalogo, da iz župe, v katero ga bodo namočili, ustvari najboljšo življensko tekočino galaksije Dubbel.

Po enodnevnem prilagajanju na nove razmere, se je lotil naloge dokaj zavzeto in po dveh dneh napolnil medgalaktični prazen prostor, tako imenovano črno luknjo, do te mere, da je že začelo dvigovati pokrovko in je bila praktično z eno nogo že v sedanjosti. Samo pozornosti neizprosnega biriča se je zahvaliti, da je ostal v zaprt v svojem svetu palstičnega fermentatorja.