Divjak

Včeraj sem se vozil z vlakom. Nič posebnega se ni zgodilo na njem. Običajna gneča turistov, v glavnem Japoncov in Američanov, ki so s  svojimi gromozanskimi kovčki blokirali prehode med vagoni. Moderni vlaki pač niso narejeni za tovorjenje takih količin osebne opreme. Inženirji in konstruktorji so imeli v mislih bolj poslovneže z ročnimi torbicami, kot pa obložene turistične popotnike. Sedel sem pri oknu in diskretno opazoval sopotnike, ki so utrujeni padali v kratek dremež, v naslednjem trenutku pa že panično stegovali vratove v bojazni, da niso že po nesreči prespali svoje ciljne destinacije. Na vsaki postaji so se zamenjali, eni dol in drugi gor. Različni obrazi in različne kulture, pa vendar dokaj enaki vzorci obnašanja. 

Bretta Dubbel s suhimi češnjami, ki se po nekaj dnevih kar same sprehajajo po flaški 

gor in dol. Diskretna penica na površini samo potrjuje dejstvo, da se notri dogaja!

Med vso to zmedo, glasnim telefoniranjem in smrčanjem, ki se je mešalo z zvočnimi vabili v restavracijo v 5. vagonu, je glede na mirnost sprevodnika in ostalega vlakovnega osebja, očitno potekal dan čisto običajno. Kratkočasil sem se z opazovanjem okolice in brskanjem po internetu. Seveda je bilo na tapeti veliko strokovnih vprašanj in sicer sem se večino časa zadržal v okolici vzgoje kvasa in varjenja z divjimi kvasovkami in bakterijami.  Tema je neizčrpna in z veliko slastjo sem prebiral razne forume in si ogledoval kratke filmčke od vzgoje kvasovk v laboratoriju, do praktičnih izkušenj obrtniških pivovarjev. Ravno pred dvemi dnevi sem namreč flaširal Taste Of The Space Mk2 in v 4 pollitrce sem dal namesto priminga, nekaj suhih češenj, s katerimi sem pred nekaj časa že okužil Brown Ale. Zaradi divjih kvasovk Brettanomyces, ki so na sadju doma, na suhih slivah, rozinah in seveda tudi češnjah, ki so polne sladkorja, jim je pa še posebaj všeč, sem dal tistemu zvarku ime Cherry Mad, s podpisom Brettanomyces.

Stiške suhe češnje, bogato obloženih

z divjimi kvasovkami.

Med sprehajanjem po svetovnem spletu, pa sem naletel na nekaj zelo zanimivih spletnih strani, oziroma blogov, ki sicer nimajo s pivom nobene veze, jo imajo pa prav s kvasovkami, o katerih govorim. In za nas, ki imamo radi kozarec dobrega piva, hkrati pa radi tudi kaj dobrega pojemo, še najrajši, če skuhamo ali spečemo sami, nam bo tale intermezzo verjetno polepšal dan. Še posebaj, ker se vsaj po mojem mnenju, pri nas ne dobi dobrega kruha! Veliko različnih vrst, ki so v svoji biti vse enake ali z zanemarljivimi razlikami. Zame je ves kruh, ki ga kupim doma, premalo pečen, nima prave skorje, sredica pa je lepljiva in pocasta. To je kruh za mlečne zobe in zobne proteze, ne pa za zdrave ljudi z normalno razvitim zobovjem. Ali pa sem se nemara samo tako razvadil, kajti v Rimu pečejo res izvrsten in raznovrsten kruh. Od mehkih mlečnih ali oljnatih hlebčkov, za bolj občutljive zobke, belih pic, fokač, neslanega kruha vseh oblik, pa skoraj do črnega zapečenega domačega hlebca, s centimeter debelo skorjo in čvrsto in prožno sredico, ki se ga ne moreš najesti. Spodaj, pod screen shoti, je nekaj smerokazov do rešitve. Jaz sem že namočil slive! 

;-)

http://originalyeast.blogspot.it

http://www.wildyeastblog.com/

http://www.berndsbakery.blogspot.it/