Zadnja runda

Zadnje dejanje sezone pomlad-poletje je za mano. Težko sem vzdrževal temperaturo v fermentatorju pod 25°C, zato sem stočil pivo v steklenice kakšen dan prej, kot sem predvideval. Za “priming“, dodajanje sladkorja v pivo pred stekeničenjem, kjer ga še redke kvasovke, ki blodijo po tekočini, predelajo in ustvarijo za pivo tako značilne mehurčke CO2, sem uporabil suhi slad namesto dextroze, ki jo uporabim običajno. V prvi vrsti zato, ker mi je sladkorja zmanjkalo in sem izbral izhod v sili, kasneje, ko sem med pretakanjem piva razmišljal in prišel do zaključka, da bi mogoče temu pivu celo pasalo, da dobi malo sladkobe, saj je kvas Wyeast # 3711 res izvrstno opravil svoje delo in zvaril zelo suho, in predvidevam, da tudi osvežilno pivo.

Dvajset litrov bo kmalu polnih

Flaširanje je kar naporno delo, še posebaj, ker sem se tokrat odločil, da bo šlo vse v flaše. Kakšen 5 litrski sodček (ali dva) prihrani veliko dela. Vse flaške, pa tudi ostalo opremo, ki pride v stik s pivom, je treba oprati in razkužiti. Z ta namen obstaja cel spekter, bolj ali manj, strupenih  kemikalij. Ena manj škodlivih, takorekoč okolju prijaznih, pa je OXI Chemipro, ki že nekaj časa uporabljam, in brez pripomb opravi svoje delo.

Tole namakanje falš zgleda mogoče res malo neapetitlih, vendar so te bele pike mehurčki, na katere se je ujela svetloba fotografskega fleša.  

Smrekca

Pivo najprej pretočim iz fermentatorja v čisto posodo in potem iz nje v steklenice. Tokrat sem imel malo težav, saj sem nakuhal 22 litrov pivine, posoda za flaširanje pa drži dobrih 20 litrov. Na koncu mi je ostal  poln  kozarec piva, ki je še brez CO2 mehurčkov, za popoldansko malico. 
V tej fazi je težko definirati okus in razliko med prejšno kuho istega recepta, vendar brez dodanih začimb. Potrebno bo počakati kakšen teden, glede na visoke temperature, celo kakšen dan manj, oba zvarka primerno ohladiti in jih vštric poskusiti. Se že veselim. 

Pretakanje iz fermentatorja v posodo za flaširanje. Lepo se vidi do kje je segala gladina piva v fermentatorju, kjer se je kvas v svoji najbolj aktivni fazi ošabno zapenil in pustil svojo sled. 

Kvas, ki je ostal v posodi za fermentacijo, bi lahko uporabil za naslednje varjenje. Z nezahtevnim postopkom bi ga bilo potrebno oprati, ločiti odmrle in slabe celice od zdravih in shraniti v hladilniku, kjer bi lahko brez večje škode počakal nekaj dni. Vendar je zame letošnji prvi polčas končan, zato je romal na svetovni splet; vmesnik: straniščna školjka. 

FG 1.002 - pri upoštevanju tempraturne izravnave je 

izkupiček FG 1.004 

Če želimo natančno izmeriti stopnjo alkohola v pivu, je potrebno izmeriti specifično gostoto pivine, preden ji dodamo kvas (OG - original gravity) in potem, ko je kvas opravil svoje (FG - final gravity), torej preden pivo flaširamo. Obstaja nekaj zapletenih formul, kako to natančno izračunati, najbolj enostavna pa je ta, ki sicer ni absolutno točna, vendar dovolj, da služi svojemu namenu. 

(OG-FG) x 131 = ABV (alcohol by volume)

V tem primeru je bila OG 1.055, FG 1.004, kar znese ABV 6,681, torej na okroglo,  6,7% alkohola. 
Hidrometer je naprava, s katero merimo specifično gostoto pivine (SG - special gravity), oziroma, koliko je v tekočini raztopljenega sladkorja. Ker se pri različnih temperaturah gostota vode spreminja, se te naprave praviloma umerjene na 20°C in pri tej temperaturi daje natančen rezultat. Če je pivina višje temperature, si pomagamo z izračunom, oziroma tabelami, s pomočjo katerih pridemo do pravilnega rezultata.

Letošnji, zadnji ulov. 20,5 litrov piva Saison, ki sliši na ime Take Me Away - Spiced Saison. Na zdravje!