Festival

V pričakovanju ljubljanskega festivala piva, ki se kani zgoditi 18. maja v in pred lokalom Gas Station, na Savski cesti 5, v Ljubljani seveda, naj olajšam napete urice pričakovanja z nekaj izlivi o podobnem dogodku, ki se je bil pripetil ta vikend v Rimu. 

Zmeren popoldanski obisk ni dal slutiti večernega navala, ki je koncertno dvorano kompleksa Atlatico, kjer se je odvijal pivovski festival, spremenil v homogeno maso človeških teles, z vonjem po svežem pivu.

Za organizatorje združenja okuševalcev piva A.D.B. (Associazione Degustatori Birra), ustanovljenega leta 2005 v Milanu, je bil to 5. I.B.F. (Italia Beer Festival) v Rimu. Sicer prireja združenje festivale že od svoje ustanovitve, tako da je bila letos v Milanu že 8. epizoda, počasi pa se virus zajeda tudi v večja italjanska mesta, tako da se lahko obiskovalci srečajo s številnimi bolj ali manj znanimi italjanskimi pivovarji tudi v Bologni, Torinu, Genovi... A.D.B. se sicer zelo trudi pri promociji piva, pivovarske panoge in izobraževanju, saj poleg omenjenega festivala organizira še tečaje za pridobitev licence profi in amaterskih okuševalcev, predstavitve in seminarje.

Vrečka, z lončkom za

 okušanje.

Tokratni rimski festival, kjer se je predstavilo 22 pivovarjev (glede na število pivovarn v Italiji, ki po nekaterih podatkih presegajo že številko 600, presenetljivo malo, a očitno jih je le peščica, ki so dosegli vrhunsko raven), je trajal tri dni in je bil predvsem v večernih uricah izjemno dobro obiskan. Za vstopnino 8€ je dobil obiskovalec vrečko za okoli vratu, v kateri je bil kozarec za degustacije. Za žeton, ki je bil vreden 1 €, so pivovarji obiskovalcem širili obzorja z enim decilirtom piva, za dva žetona pa si dobil že spodobnih 2,5 dl. Tukaj je treba opomniti, da stane v Rimu 4 dl perčka povprečno med 5 in 6 €. Čez dan so potekali zastonjski seminarji, ki so bili zaradi številčne omejitve zapolnjeni že teden pred začetkom festivala, zato smo se mnogi intuzijasti, željni novih odkritji, izobraževali zgolj s pridobivanjem lastnih izkušenj in seveda z radodarnimi napotki izkušenih varilcev, ki so predstavljali svoje zvarke.

Obstaja precejšna verjetnost, da je strokovno posvetovanje izza šanka, kljub razmeroma odsotnim pogledom, prispevalo nekaj drobcev iskrivih idej, v prihodnje procese pivovarskega ustvarjanja.

Sicer pa...na domačem parketu nič pretirano novega. Čokoladni Brown Ale, ki sem ga omenil  v enem prejšnjih postov, sem prejšnji petek zapakiral v steklenice in bo čez kakšen dan ali dva pripravljen za prvo (predčasno) preizkušnjo. Prvi vtisi so dobri, saj sem 12 cl piva, kolikor ga je potrebo, da v menzuri hidrometer zaplava in pove, kolikšna je specifična gostota piva ob končani fermentaciji (FG - final gravity), z občutkom prežvrkljal in počasi spustil po grlu. Aromatična, nekoliko oljnata in rahko sladka tekočina je na brbončicah jezika nedvomno pustila okus čokolade, ki ga je izlužila iz praženih in zdrobljenih kakavovih zrn. Telo je delovalo polno in hmelj je puščal za sabo le nežno sled, kar je za ta stil piva značilno. Ko se bo tekočina prepojila z ogljikovim dioksidom in bo postala pravo pivo, lahko na površje izstopijo druge lastnosti, ki lahko včasih tudi presenetijo, a upam, da tokrat samo vpozitivno smer, v vsakem primeru pa zna biti rezultat precej zanimiv. 

Bolj kot samo pokušanje piva, se mi je zdel klepet z izkušenimi in priznanimi pivovarji glavni dobitek tega in podobnih festivalov. Na splošno se je o izkušnjah veliko debatiralo...

Ko smo že pri zanimivostih, naj dodam še zgodbo iz sejma, ki je povezana z mojim čokoladnim pivom. Ustavil sem se pri šanku pivovarne Retorto. Fant, ki se mi je predstavil kot Marcello in ki je vešče točil vzorce in jih dajal v pokušino obiskovalcem, mi je predstavill svojo ponudbo. Ko je izrekel magično besedo čokolada, je takoj padlo nekaj podvprašanj in po suverenih in preciznih odgovorih se je izkazalo, da je prav on tudi mastrobirraio omenjene pivovarne. Takoj sem mu seveda začel razlagati, da sem tudi jaz ravno pred dvemi dnevi flaširal Brown Ale, odišavljenega s čokoladnimi zrni. Natočil mi je vzorec Black Lullaby, ki me je z izredno čokoladno aromo, teksturo in okusom neznansko razveselil. Ob čestitkah mu je postalo kar malo nerodno, a je bil kljub temu pripravljen malo poklepetati. Ob navzkrižnem naštevanju surovin..jez sem dodal kakavova zrna, nato on: jaz tudi! In nadaljuje: za osnovo sem vzel slad pils in mu dodal special B in nekaj ovsenih kosmičev...jez tudi, mu odgovorim. In tako naprej, dokler ni na koncu rekel: saj sva praktično zvarila enako pivo!:-))) Za slovo sem vzel še eno flaško Lullabija (9 €), da ga bom lahko doma primerjal s svojim ;-) , on pa me je povabil na obisk svoje pivovarne.

Vedno več italjanskih pivovarjev se odloča svojo kakovost in konkurenčnost preverjati na mednarodnih pivovarskih tekmvovanjih, ki se tradicionalno odvijajo v starodavnoh pivovarskih deželah in čedalje več se jih tudi vrača s prestižnimi nagradami. Fantje iz pivovarne Doppio malto se lahko pohvalijo  s celo vrsto nagrad, zadnja zlata medalja je prišla iz Londona, za Mahogany IPA, v kategoriji India Pale Ale.

Pivovarna Toccalmatto iz Fidenze, lučaj od Parme, je ena uspešnejših italjanskih craft pivovarn, ki se dičijo s prestižnimi naslovi. Tokrat nas je na sejmu razveselila z napravo “hop randall“, ki ni nič drugega, kot posoda napolnjena s storžki aromatičnega hmelja, skozi katerega se preceja pivo, tik preden se zapeni v kozarcu. Pri tem se eterične snovi hmelja v tekočini  raztopijo in povečajo užitek vonjanja in okušanja.

Eno od priznanj pivovarne Toccalmatto, ki ji ga je podelil spletni portal RateBeer, verjetno največji setovni portal, katerega člani ocenjujejo piva našega osončja (vsaj tista, nam poznana).

Tokrat nagrada še iz ene domovine piva, ki jo je pivovarna Maiella prejela za pivo Matthias. Na fotki je njihovo prijetno sveže in dokaj lahko pivo Noviluna.

In na koncu, po nekaj degustacijskih krogih.....

....pa je zapasala tudi kakšna mastna svinjska krača. ;-)

Se vidimo torej v soboto v Gas Stejšnu, na domačem festivalu piva! V vsakem vremenu!