10 August 2012

Union

Italijani hodijo avgusta takorekoč na kolektivni dopust, ferragosto. Ime Feriae Augusti je dobil še v starem Rimu in so ga v čast cesarja Augusta praznovali cel mesec. Podobno je tudi še danes, s to razliko, da se je nekako stopil s krščanskim praznikom Marijinega vnebovzetja, ki se praznuje 15. avgusta.  Ljudje odidejo na morje ali pa se samo skrivajo pred visoko  vročino  za debelimi zidovi hiš in s polknami zastrtimi okni. Ulice se že na začetku meseca občutno spraznijo to pa se samo še stopnuje do sredine meseca. Takrat že težko najdeš odprto kakšno trgovino, celo tisto z osnovnimi živili.Tistim, ki smo še ostali v mestu se je treba malo premakniti izven običajnega dnevnega radija in za nemoteno delovanje osnovnih življenskih potreb poiskati kakšen večji market, ki se je še usmilil tistih, ki niso imeli sreče ali volje oditi na prenatrpane plaže in ostal odprt.

Pomankanje ponudbe v domačem rajonu je bil razlog, da sem se usedel na skuter in se odpeljal na sever, v enega večjih rimskih nakupovalnih centrov Porta Di Roma

Auchan je market, ki ga na nek način sovražim, saj je za moj okus nesramno prevelik in postanem neverjetno hitro utrujen, ko se sprehajam med tisimi neštetimi policami. Ima pa eno dobro lastnost, da je pivska divizija dobro založena in so za rimske razmere cene dokaj umirjene. 

Delček pivskega hrama v eni večjih rimskih veleblagovnic
In tokrat me je obisk priljubljenega oddelka prijetno presenetil, saj se je med številnimi steklenicami raznovrstnih pivskih znamk, sramežljivo  skrivalo nekaj majcenih flašk temnega piva Union. Srce mi je zaigralo domovinsko noto, čelo se mi je rahlo orosilo, dlake na rokah pa so se mi naježile od hipnega razburjenja. Kar...najraje bi kar zagrabil prvega, ki bi prišel mimo, ga tesno stisnil v klinč in mu s ponosom pokazal to lepoto in dobroto. “To je Union! To je naše pivo! To delamo mi! Mi! Ne samo, da je iz Slovenije, od koder prihajam, ne samo, da je iz Ljubljane...in ne samo iz Ljubljane, iz Šiške, celo iz Spodnje Šiške!! Kjer smo trgali hlače, ko smo se podili po okoliških ulicah! Ko smo v šoli zapirali okna, ko je ušel iz sladarne oblak, da ne rečem kaj hujšega, kot neprijetnih vonjav”. 

Cena piva pivovarni ravno ne obeta velikega zaslužka, če sploh, je pa vsekakor ena prijaznejših za družinski proračun slehernega kupca

Pa se ni nič od tega zgodilo. Malo sem pomečkal tisto flaško po rokah, pogledal ceno 0,69 € in si potiho rekel, “a tako poceni se prodajamo?“ Adrenalin je v trenutku zvodenel in se je kot kakšena odplaka, ki jo močno deževje odnese v kanal, odpeljal s krvnom tokom v pozabo.
Potem  sem  vzel eno buteljko Leffe 9°, dve blondinki Affligema za kakšen aperitiv, pa še enega Mönchshof Kellerbier ... za včasih.




UPDATE:

Nekje sem prebral da bobo menda začeli ponujati Kratochwillove buteljke piva v znameniti rimski restavraciji La Pergola, ki domuje v prestižnem hotelu Rome Cavalieri iz hotelske verige Hilton. Pogled z vrha Monte Maria, enega sedmih rimskih gričev, je veličasten, kakor je veličasten uspeh slovenskega pivovarja, ki se je prebil na zahteven italijanski trg, predvsem pa v vrh svetovne kulinarične ponudbe, saj Heinz Beck, Lo Chef omenjene restavracije skrbi, da se ta že vrsto let uvršča na seznam prestižnih svetovnih restavracij s tremi Michelinovimi zvezdicami.
Nam, navadnim zemljanom, ki si ne moremo privoštiti prestižnega menüja za 200€ po osebi, ostane iskanje zemeljskih dobrot zgolj po vseh mogočih "navadnih" restavracijah in  krčmah, pivnicah in barih, pa marketih in beershopih. Na enem od takih sprehodov, sem naletel še na en domači skok v svetovno konkurenco, vendar na čisto nasprotnem cenovnem polu. Laško Club Export se je stiskal ob žlabudro brez porekla Kantel in znamenito konkurenco, danski Ceres in ameriški Budweiser.

S prodajno ceno 1.25€ za pollitrsko steklenico v Pivovarni Laško ravno ne bodo obogateli, je pa zato 0,95€ za 0,66 litrsko steklenico, za tako imenovano pivo, rahel obliž na rano